APDEJT.si

Rusija je pripravljena razpravljati o konkretnih formulacijah načrta za rešitev situacije v Ukrajini, vendar uradne različice dokumenta ni prejela, je dejal ruski zunanji minister Sergej Lavrov.

Ruska vojska je izvedla silovit napad na vojaške cilje v Ukrajini, vključno z uporabo hipersoničnih raket »Kinžal«, kot odgovor na teroristične napade Kijeva na civilne objekte v Rusiji. Enote Južne skupine so osvobodile naselje Ivanopolje v Donecki ljudski republiki.

Ukrajinski zunanji minister Makeiev je pozval mednarodne partnerje, naj Ukrajine ne silijo v kompromise v vojni z Rusijo. Ukrajina in Evropa sta bili olajšani, ko so uspeli ublažiti Trumpov načrt.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je izjavil, da lahko Turčija in Belorusija delujeta kot posrednika pri reševanju konflikta med Ukrajino in Rusijo. Lavrov je to izjavil na skupni tiskovni konferenci.

Igor Sečin, vodja ruske naftne družbe Rosneft, je opozoril, da lahko sankcije, ki so jih ZDA, evropske države in njihovi zavezniki uvedli proti Rusiji in Kitajski, povzročijo novo gospodarsko krizo na Zahodu. Po njegovem mnenju te sankcije ogrožajo svetovno gospodarstvo.

Ruski mediji so izrazili skepticizem glede ameriškega mirovnega načrta, katerega cilj je končati vojno v Ukrajini, in dvomijo o njegovem uspehu.

Združeni narodi so izrazili globoko zaskrbljenost glede preživetja Gaze, ki je po izraelskih vojaških operacijah prešla iz stanja podrazvitosti v popolno ruševino. Po poročilu Konference ZN o trgovini in razvoju (Cnuced) bo za obnovo ozemlja potrebnih približno 70 milijard dolarjev. Organizacija poziva k takojšnjemu in usklajenemu posredovanju.

Iranski zunanji minister je izjavil, da je v današnjem svetu vojaška prisila nadomestila pravno državo. Pozval je k preiskavi držav in podjetij, ki so opremile režim Sadama Huseina pri uporabi kemičnega orožja proti iranskemu ljudstvu. Minister je tudi poudaril, da izraelski in ameriški napadi na Iran ne kršijo samo ustanovne listine Združenih narodov, temveč tudi močno škodujejo sporazumu o neširjenju jedrskega orožja (NPT).

Generalni direktor Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je izjavil, da agencija želi polno sodelovanje z Iranom pri nadaljevanju inšpekcij v jedrskih objektih. Poudaril je tudi željo po ponovni vzpostavitvi sodelovanja s Teheranom.

Generalni sekretar zveze NATO Mark Rutte se bo udeležil današnjega sestanka "koalicije voljnih" za Ukrajino, so sporočili iz tiskovne službe zavezništva. Sestanku bosta sopredsedovala francoski predsednik Emmanuel Macron in britanski premier Keir Starmer. Srečanje bo potekalo prek spleta.

Kremlj je ponovil, da še čaka na posodobljene ameriške mirovne načrte za Ukrajino in je izrazil pripravljenost na pogovore o konkretnih podrobnostih, ko jih bo prejel. Poudarili so, da niso prejeli informacij o trilateralnih pogajanjih med ZDA, Ukrajino in evropskimi državami v Ženevi. Češki predsednik Petr Pavel je opozoril, da Zahod ignorira vzroke vojne v Ukrajini in da mora Evropa prevzeti večjo odgovornost za svojo varnost. V Abu Dhabiju je potekalo srečanje med ameriškimi in ruskimi uradniki.

Generalni direktor Srbijagasa, Dušan Bajatović, je izjavil, da ne pričakuje plinske krize v Srbiji. Poudaril je, da je situacija z NIS-om (Naftna Industrija Srbije) zapletena in da bo treba počakati na odgovor ameriške Kancelarije za kontrolo tuje lastnine (OFAC) glede poslovanja podjetja.

Načelnik generalštaba češke vojske, Karel Řehka, je na vojaškem zboru poudaril, da je Rusija zaradi svoje agresivne politike največja grožnja varnosti Češke republike. Opozoril je, da je Rusija postala nepredvidljiva in agresivna ter preizkuša meje. Predsednik Petr Pavel je kritiziral programsko izjavo vlade, ker ne omenja ruske grožnje.

Finska gradi ograjo za zaščito pred Rusijo, ki se nahaja le meter od ruske meje. Finska radiotelevizija Yle poroča, da je ograja v Laplandiji na vzhodni meji skoraj dokončana, inšpekcija pa je predvidena za 9. december.

Ruska zunanja obveščevalna služba (SVR) je opozorila, da Velika Britanija pripravlja načrt za diskreditacijo ameriškega predsednika Donalda Trumpa in s tem spodkopavanje njegovih prizadevanj za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. SVR trdi, da je London besen zaradi mirovniških aktivnosti ZDA, saj naj bi te ovirale britanski zaslužek na račun konflikta v Ukrajini.

Sekretar ameriške vojske Dan Driskol se je v Abu Dabiju sestal z ruskimi uradniki in vodjo ukrajinske vojaške obveščevalne službe, da bi razpravljali o mirovnem načrtu za končanje vojne v Ukrajini. Srečanje je potekalo po pripravah na morebitno srečanje med Trumpom in Zelenskim. Kremelj je zavrnil evropski protipredlog kot "nekonstruktiven".

Iranski minister za industrijo, rudarstvo in trgovino, Mohammad Atabak, je odpotoval v Istanbul v Turčiji, da bi se udeležil vrha Organizacije za gospodarsko sodelovanje (ECO). Srečanje na ministrski ravni poteka prvič po 20 letih.

Poročilo Združenih narodov razkriva, da sta dve leti vojne v Gazi in gospodarske omejitve povzročile neprimerljiv zlom palestinskega gospodarstva, ki je izbrisal desetletja rasti. Obsežna škoda na infrastrukturi, proizvodnih sredstvih in javnih službah je izničila desetletja družbeno-ekonomskega napredka na zasedenem palestinskem ozemlju.

Emmanuel Macron je izjavil, da je Evropa vstopila v novo fazo strateškega konflikta z Rusijo, pri čemer je poudaril grožnjo, ki jo predstavlja Moskva. Hkrati je zavrnil možnost, da bi Francija v okviru reforme služenja vojske napotila mlade Francoze v Ukrajino. Macron je pojasnil, da so bile besede načelnika generalštaba francoske vojske, ki naj bi pozival Francoze, naj bodo pripravljeni na "izgubo svojih otrok" zaradi zadrževanja Rusije, iztrgane iz konteksta. Poudaril je, da ne bo takojšnjega pošiljanja francoskih vojakov v Ukrajino, vendar je dodal, da je približno 20 držav pripravljenih sodelovati v "sileh za odvračanje" po koncu spopadov.

Kitajski predsednik Si Džinping je poudaril, da bi morali Kitajska in Združene države Amerike ohraniti pozitiven zagon v medsebojnih odnosih in nadaljevati v pravo smer, ki temelji na enakosti, spoštovanju in obojestranski koristi.

Romunija je aktivirala svoja bojna letala po tem, ko so opazili drone, ki so kršili njen zračni prostor blizu meje z Ukrajino. Po navedbah romunskega obrambnega ministrstva so radarji zaznali več dronov na nizki višini. Dva romunska F-16 in dva Eurofighterja iz nemške misije zračnega policijskega nadzora so bila poslana v zrak. Incident se je zgodil med ruskim napadom na ukrajinska pristanišča ob Donavi.

Visoki uradnik ameriškega obrambnega ministrstva Dan Driscoll se je v Abu Dabiju sestal z rusko delegacijo, da bi razpravljali o mirovnem načrtu predsednika Donalda Trumpa za Ukrajino. Po poročanju 'Financial Times' in 'NewsNation' je Driscoll že v ponedeljek govoril z ruskimi predstavniki, pogovori pa naj bi se nadaljevali v torek.

Tribunal v Versaillesu je preložil odločitev o izročitvi senegalskega novinarja in poslovneža Madiambala Diagneja Senegalu na 3. februar 2026, zahtevajoč dodatne informacije. Diagne, ki je v Franciji dobil zatočišče, trdi, da je žrtev političnega pregona zaradi domnevnih podkupnin v višini 21 milijard frankov CFA, povezanih s transakcijami s podjetjem Ellipse Projects. Sodišče je začasno blokiralo izročitev in zahtevalo dodatna pojasnila od senegalskih oblasti, saj so ocenili, da so posredovani dokumenti "zelo šibki".

Kremelj spremlja medijske objave o srečanjih med predstavniki Rusije in ZDA v Abu Dabiju, vendar po besedah tiskovnega predstavnika predsednika Dmitrija Peskova o tem ni novih informacij.

Nemška novinarka in strokovnjakinja za Rusijo, Katja Gloger, je v avstrijski oddaji "ZiB 2" dejala, da so imperialni cilji Moskve glede Ukrajine nespremenjeni in da si Rusija prizadeva za Evropo pod ruskim nadzorom. Po njenih besedah je ruski predsednik Putin že pred leti napovedal vojno Evropi.

Iranski sekretar vrhovnega sveta za nacionalno varnost je med srečanjem s pakistanskim podpredsednikom vlade in zunanjim ministrom pozval k odpravi ovir in olajšanju gospodarskega sodelovanja, s ciljem povečanja trgovinske izmenjave do 10 milijard dolarjev.

Ukrajinske sile so izvedle močan napad na južne regije Rusije, pri čemer so bili prizadeti Novorosijsk in Rostovska oblast, kjer so umrle tri osebe, najmanj 16 pa je bilo ranjenih. Oškodovane so bile tudi stanovanjske zgradbe. Rusija je odgovorila z napadi na Kijev in Odeso. Emmanuel Macron je izjavil, da je Rusija edina ovira za mir v Ukrajini.

Ukrajina si želi miru, vendar ne za vsako ceno, je poudaril predsednik ukrajinskega parlamenta Ruslan Stefantjuk. Poudaril je, da obstajajo "rdeče linije", ki jih ne smejo prestopiti, kot so neodvisnost, ozemlje in obrambna sposobnost države. Medtem se nadaljujejo prizadevanja za končanje vojne v Ukrajini, z intenzivnimi pogajanji in posvetovanji med Ukrajino, ZDA in drugimi zaveznicami.

Šest dron je nepooblaščeno preletelo zračni prostor Republike Moldavije. Ena izmed dron je padla na hišo v kraju Cuhureștii de Jos, v okrožju Florești. Moldavsko zunanje ministrstvo je zaradi incidenta poklicalo ruskega ambasadorja na zagovor.

Združene države Amerike so uradno označile venezuelski Cartel de los Soles za tujo teroristično organizacijo in uvedle dodatne sankcije, povezane s terorizmom. Washington trdi, da so v skupino vključeni predsednik Nicolas Maduro in drugi visoki uradniki. Venezuela je te obtožbe zavrnila kot "absurdno laž". Povečujejo se ugibanja o poskusih strmoglavljenja socialističnega voditelja Nicolasa Madura s strani predsednika Donalda Trumpa zaradi velikega kopičenja ameriške vojske v bližini Venezuele.

Ukrajinski vojni ujetnik Artem Kondibko je razkril, da so njegovi nadrejeni ukazali uničenje tako ruskih sil kot tudi ukrajinskih vojakov, ki so se umikali pri Krasnoarmejsku (Pokrovsku). Po njegovih besedah so ga celo poskušali likvidirati z minometi in droni, ko so ga poskušali rešiti pripadniki ruske vojske, so sporočili iz ruskega obrambnega ministrstva.

Evropski diplomati izražajo zaskrbljenost, da bi lahko načrt za uporabo zamrznjenega ruskega premoženja za posojilo Ukrajini propadel zaradi ameriškega načrta za ureditev konflikta. Politico poroča, da EU ni več določitelj standardov za digitalne storitve, saj je to vlogo prevzela Amerika. Različne države EU še niso dosegle enotnega stališča glede konfiskacije ruskega premoženja, pri čemer se čaka na pritisk morebitnega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa se sooča z dilemo, ali sprejeti mirovno ponudbo Trumpa ali se zanašati na evropsko pomoč.

Ameriški državni sekretar Marco Rubio se izogiba dvostranskim srečanjem z estonsko premierko Kajo Kallas zaradi njenih zapletenih odnosov z administracijo nekdanjega predsednika Združenih držav Amerike, Donalda Trumpa, poroča Politico.

Marco Rubio je iz Trumpovega mirovnega načrta za Ukrajino odstranil določbe, ki bi trajno prepovedale članstvo Ukrajine v Natu in preprečevale vzpostavitev varnostnih sil držav članic Nata znotraj Ukrajine, kar bi lahko odvračalo Rusijo od ponovnih napadov. Spremenjena je bila tudi določba, ki je prvotno zahtevala, da Ukrajina odstopi ozemlje Rusiji, je dodal uradnik Bele hiše.

Po obisku Mohameda bin Salmana v Beli hiši je Savdska Arabija stopila v stik z Iranom in se dogovorila za srečanje na visoki ravni v Parizu v naslednjih 24 urah. Trump naj bi princu zaupal vodenje pogajanj med Iranom in ZDA.

V ruskem napadu z droni na Kijev in okolico sta umrli najmanj dve osebi, več pa je bilo ranjenih. Ukrajinski napadi z droni na Taganrog v ruski Rostovski oblasti so zahtevali najmanj tri življenja, več ljudi pa je bilo ranjenih v Krasnodarskem kraju. Ukrajinski droni so napadli tudi Novorosijsk, Gelendžik in druge kraje na jugu Rusije, kjer je bil uničen redek letalo v kompleksu Berijev. Ruske sile so sestrelile 249 ukrajinskih dronov nad ruskimi regijami.

Nekdanji generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je pohvalil Južno Korejo za so-sponzorstvo resolucije ZN, ki obsoja kršitve človekovih pravic v Severni Koreji. Ban je to izjavil na mednarodni konferenci o človekovih pravicah v Severni Koreji v Seulu. Resolucijo je podprlo 61 držav, vključno z Južno Korejo pod liberalno vlado Leeja, ki si prizadeva za ponovno vzpostavitev dialoga s Severno Korejo.

Medtem ko je Rusija izvedla napad na ukrajinsko prestolnico, je Donald Trump izrazil upanje v napredek mirovnih pogovorov med Rusijo in Ukrajino. Trump je poudaril, da je potrebna previdnost, vendar je nakazal, da bi se lahko zgodilo 'nekaj dobrega' v prizadevanjih za mir.

V nočnih napadih z raketami in droni je bilo v Kijevu ubitih šest ljudi. Ruske oblasti so poročale o ukrajinskih napadih z droni na jugu Rusije, kjer so bili prizadeti stanovanjski bloki v več mestih, vključno z Novorossiyskom in Rostovom, pri čemer so bili ubiti trije ljudje.

Somalijski premier Xamsa Cabdi Barre je danes odpotoval v Maroko, kjer se bo udeležil letnega foruma MEdays. Na forumu, ki letos gosti 120 držav, bo premier Barre imel govor. Kralj Maroka je premierja osebno povabil na dogodek.

Ukrajince, ki so bili deportirani iz Poljske, usmerjajo v 80. desantno-jurišno brigado ukrajinske vojske, nato pa na bojne položaje v bližini Sadkov v Sumski oblasti, so sporočili iz varnostnih struktur.

Zaradi napetih razmer v svetu so ZDA izdale globalno opozorilo, letalske družbe pa množično odpovedujejo lete. Venezuelski inštitut za letalstvo je mednarodne letalske družbe obvestil, da morajo v roku 48 ur nadaljevati lete v državi, sicer tvegajo izgubo dovoljenja za letenje.

Katarski Amir, šejk Tamim bin Hamad Al Thani, je poslal čestitko predsedujočemu predsedstva Bosne in Hercegovine. Predsednik Azerbajdžana, Ilham Alijev, je prav tako poslal čestitveno pismo predsedniku predsedstva Bosne in Hercegovine.

V Abu Dabiju so se nadaljevali pogovori med ZDA, Rusijo in Ukrajino o mirovnem načrtu za Ukrajino. Ameriški uradnik je za BBC potrdil, da se bodo sestali z ruskimi predstavniki. Donald Trump je napovedal, da bo aprila obiskal Peking po telefonskem pogovoru s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.

Rusija in Ukrajina sta se v torek zgodaj zjutraj obstreljevali z zračnimi in napadi z droni. Na obeh straneh so bili ranjeni, v Rusiji pa je umrla ena oseba. V Kijevu je bil zadet stanovanjski blok v središču mesta. Ukrajinski napadi na Rusijo so zahtevali najmanj tri žrtve.

Britanska zunanja ministrica Ivet Cooper je pozvala Rusijo, naj se pridruži pogajanjem za mirno rešitev konflikta v Ukrajini. V intervjuju za Independent je dejala, da je pred nami še veliko dela, a najpomembneje je, da se Rusija zdaj pridruži pogovorom.

Kljub tekočim pogovorom o miru v Ukrajini je ruska vojska ponovno izvedla nočne zračne napade na Kijev. Prišlo je do eksplozij in izpadov električne energije, stanovanjske stavbe so bile zadete. Napadi so bili izvedeni s hipersoničnimi raketami, manevrirnimi raketami in bojnimi droni. Poročali so o enem mrtvem in več ranjenih.

Zunanji minister svetuje popotnikom, da se seznanijo z varnostnimi razmerami v državah, kamor načrtujejo potovanje. Izdal je seznam držav, za katere veljajo potovalna opozorila ali varnostni nasveti.

Par pand, ki ga je Kitajska leta 2012 posodila Franciji kot diplomatsko darilo, je zapustil živalski vrt Beauval in se pod policijskim spremstvom odpravil proti letališču Roissy, od koder so ju prepeljali nazaj na Kitajsko.

Finska gazeta Helsingin Sanomat poroča, da je Rusija s pomočjo mirovnega načrta ZDA za Ukrajino, ki vključuje prepoved vstopa Ukrajine v NATO, dosegla ponižanje zveze NATO v očeh sveta. Po mnenju gazete naj bi ZDA s tem dejanjem pomagale Rusiji.

Ruski uradniki so poročali o smrtonosnih ukrajinskih napadih z brezpilotnimi letalniki. Britanski premier Starmer bo gostil telefonski pogovor o Ukrajini.

Predsednik Rusije, Vladimir Putin, je med 25. in 27. novembrom obiskal Kirgizistan. V delegaciji so bili tudi poslovneži, kot sta Roman Abramovič in Denis Bažajev, ter drugi visoki predstavniki ruske vlade, vključno z nekdanjim premierjem Mihailom Fradkovim. Med obiskom so potekali rusko-kirgiški pogovori na najvišji ravni.

Izrael in Hamas sta se načeloma dogovorila o prvih točkah mirovnega načrta, vendar pa novi spopadi ogrožajo dogovorjeno prekinitev ognja. Razmere na Bližnjem vzhodu se zaostrujejo, Merz pa se odpravlja na obisk v Izrael.

Talibanska vlada Afganistana je obtožila Pakistan, da je izvedel nočne zračne napade v treh vzhodnih provincah. V napadih je bilo ubitih deset civilistov, med njimi devet otrok. Do napadov je prišlo dan po samomorilskem napadu na varnostni kompleks v pakistanskem mestu Pešavar.

Britanska vlada si prizadeva za dostop do različnih evropskih programov, vendar se je pripravljena manj prilagoditi, ko gre za stroške. London ima dolgo listo želja, a omejeno pripravljenost za plačilo.

Tajvanski premier卓榮泰 je izrazil željo po sodelovanju z državami, ki imajo z Tajvanom dopolnilne industrijske verige. To sledi izjavi južnokorejskega ministra za industrijo, da obstaja možnost za preferencialno tarifno obravnavo s Tajvanom. Tajvan je prvotno želel biti pobudnik naprednega zavezništva za proizvodnjo rezin, vendar zdaj daje prednost sodelovanju z državami, ki lahko dopolnjujejo tajvansko industrijo. Predsednik賴清德 se je srečal s predsednikom parlamenta Svazija, Jabulanijem Mabuzo, in se mu zahvalil za dolgotrajno podporo Svazija Tajvanu na mednarodnem prizorišču, s poudarkom na stabilnem investicijskem okolju in kakovostni delovni sili Svazija.

Kitajski predsednik Xi Jinping je v telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom izjavil, da se mora Tajvan vrniti k Kitajski. Tajvanski premier Cho Jung-tai je to zavrnil in poudaril, da vrnitev h Kitajski ni opcija za 23 milijonov prebivalcev otoka. Kitajsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da so ZDA pobudnice telefonskega pogovora med Trumpom in Xijem, ki je potekal v pozitivnem in prijateljskem vzdušju. Trump je odnose s Kitajsko označil kot 'izjemno močne'.

Če bi se Zahod že prej osredotočil na pretok ruskega izvoza nafte, namesto na ceno, bi bil izid vojne v Ukrajini morda zelo drugačen.

Ameriški brezpilotni letalnik MQ-9 Reaper, ki je bil dodeljen letalski bazi Kunsan v Južni Koreji, je strmoglavil ob zahodni obali države. Incident se je zgodil v času povečanih vojaških napetosti v regiji.

Ameriška vlada vidi le še malo spornih točk v načrtu za končanje vojne v Ukrajini, medtem ko tiskovna predstavnica Bele hiše priznava frustracije ameriškega predsednika Trumpa glede pogajanj. Ukrajinski predsednik Zelenski poudarja napredek v pogovorih z ZDA o načrtu za končanje konflikta, pri čemer naj bi o nekaterih "občutljivih točkah" spregovoril neposredno s Trumpom.

Predsednik Putin je poudaril uspešen razvoj dvostranskih odnosov med Rusijo in Kitajsko, posebej v energetskem sektorju. Izpostavil je pomembnost sodelovanja na tem področju. Igor Sečin, vodja Rosnefta, pa je ob koncu svojega govora o energetskem partnerstvu med državama citiral kitajsko pregovor iz 'Knjige sprememb', s čimer je opozoril, da nadaljevanje sankcij proti Rusiji in Kitajski lahko povzroči gospodarsko krizo na Zahodu.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zaradi varnostnih razlogov, ki so posledica terorističnega napada v Delhiju, preložil svoj obisk v Indiji, ki je bil načrtovan za december. Odložitev obiska bo imela diplomatske posledice.

Ameriški mediji poročajo, da si predsednik Združenih držav Amerike prizadeva za neposredne pogovore z venezuelskim kolegom. Medtem naj bi ZDA izvajale tajne operacije, Trump pa naj bi bil glavni pobudnik vojne.

Vodja samooklicane republike Doneck, Denis Pušilin, je izjavil, da so ukrajinske sile namenoma uničile del kanala Severni Donec–Donbas na območju pod njihovim nadzorom. Obnova bo po njegovih besedah mogoča šele po osvoboditvi Slovjanska.

Zaradi zmanjšanja sredstev in političnih sprememb so velike radiodifuzne družbe v ZDA in Južni Koreji, ki jih financira vlada, prenehale z oddajanjem necenzuriranih novic v Severno Korejo. Lee Si-young in njeni sodelavci še vedno dve uri dnevno oddajajo novice, vendar se počuti ogroženo zaradi te ukinitve.

Anketa o zunanji politiki v Nemčiji je pokazala, da državljani zavračajo prevzem vojaškega vodstva v Evropi. Razlike v mnenjih so opazne med vzhodno in zahodno Nemčijo.

Nemško zunanje ministrstvo je svojim državljanom odsvetovalo potovanja v Venezuelo zaradi poslabšanja varnostnih razmer in nedavnega opozorila ameriške civilne agencije za letalstvo. V državi Južne Amerike so razmere napete, ameriške oborožene sile pa v Karibih zbirajo oborožene sile in uničujejo hitre čolne, ki naj bi prevažali droge.

Premier 卓榮泰 je izjavil, da je zadnji rok za morebitni veto na spremembe zakona o finančni razdelitvi (財劃法), ki jih je 14. junija popravila opozicija (藍白), ta četrtek, 27. junij. Vlada upa, da bo v naslednjih treh dneh še mogoče ustaviti sprejemanje zakona v parlamentu. 卓榮泰 je tudi napovedal, da bo vlada ta teden nadaljevala pogovore z lokalnimi oblastmi o zakonu o finančni razdelitvi, da bi dosegli najvišje možno soglasje.

Bela hiša je sporočila, da je ameriški predsednik Donald Trump optimističen glede možnosti dogovora o končanju vojne v Ukrajini po pogovorih v Ženevi. Trump naj bi izvajal pritisk za dosego hitrega dogovora, čeprav obstajajo še nerešena vprašanja.

Izraelske sile so v Gazi ubile najmanj štiri Palestince in ranile več drugih, kljub dogovoru o prekinitvi ognja. Izraelski napadi se nadaljujejo, civilna zaščita pa opozarja na nevarnost neeksplodiranih izraelskih ubojnih sredstev. Hamas poziva k odgovornosti za več kot 2.600 palestinskih žrtev.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi svojim svetovalcem dejal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, poroča portal Axios. Trump naj bi načrtoval direkten telefonski pogovor z Madurom.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da ima Srbija suvereno pravico sodelovati v vojaških vajah s Kitajsko, vendar je poudaril, da bi se moral Beograd distancirati od odnosov predsednika Aleksandra Vučića do Kitajske. Rutte je opozoril na previdnost pri odnosih s Kitajsko.

Ameriške letalske sile uvajajo koncept agilnega bojevanja, s katerim želijo enote pripraviti na delovanje iz razpršenih, skromnih baz v primeru vojne proti večjemu nasprotniku, kot je Kitajska. Ta pristop naj bi omogočil hitro prilagajanje in učinkovito delovanje v zahtevnih bojnih razmerah.

Predsednik ukrajinske Vrhovne Rade, Ruslan Stefančuk, je izjavil, da je vrnitev Krima v sestavo Ukrajine pogoj za končanje konflikta. Izjavo je podal med skupno tiskovno konferenco s švedskim kolegom Andreasom Norlenom. Stefančuk je dodal, da so predstavniki Evropske unije na vrhu izrazili podporo ozemeljski celovitosti, neodvisnosti in suverenosti Ukrajine. Krim se je Rusiji priključil marca 2014 po referendumu.

Islamski džihad je sporočil, da je med operacijami na območjih pod nadzorom izraelske vojske našel truplo enega od treh preostalih talcev, ki jih še zadržujejo v Gazi. Palestinsko gibanje, zaveznik Hamasa, je potrdilo, da truplo pripada enemu od umrlih talcev, ki bi jih morali vrniti v skladu s premirjem z Izraelom.

Poljski obrambni minister je poudaril, da Varšava ne sme zmanjšati proračuna za obrambo, ne glede na situacijo v Ukrajini. Nadaljevanje oboroževanja je ključnega pomena za varnost Poljske.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da se je po telefonu pogovarjal s kitajskim predsednikom Sijem Jinpingom o vprašanjih, povezanih z Rusijo in Ukrajino. Trump je pogovor označil za "zelo dober".

Konservativni poslanci so kritizirali premierja Marka Carneyja zaradi njegovih prezirljivih komentarjev o zastalih trgovinskih pogovorih z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom. Carney je na vprašanje novinarjev v Johannesburgu, kdaj je zadnjič govoril s Trumpom, odgovoril: »Koga briga?«.

Generalni sekretar Nata Mark Rutte je izjavil, da je ameriški mirovni predlog pripomogel k zbliževanju Kijeva in Washingtona glede končanja vojne med Rusijo in Ukrajino, ki je največji in najsmrtonosnejši konflikt v Evropi po drugi svetovni vojni. Rutte je poudaril potrebo po premišljenem dialogu o tej problematiki.

Švedske oborožene sile razmišljajo o nakupu novih manevrirnih raket z dosegom do 2000 km, ki bi lahko zadele cilje globoko v Rusiji. Ta pobuda je del prizadevanj za izpolnjevanje obveznosti znotraj zveze NATO. Rakete naj bi omogočile napade na poveljniška mesta, senzorje in ključno infrastrukturo v primeru ruskega napada na NATO.

Kitajski predsednik Xi Jinping in ameriški predsednik Donald Trump sta opravila telefonski pogovor, v katerem sta se pogovarjala o odnosih med državama, Ukrajini in Tajvanu. Trump je sprejel povabilo na obisk Pekinga aprila naslednje leto, Xi pa naj bi kasneje obiskal ZDA. Peking je poudaril vprašanja Tajvana, trgovine in Ukrajine. Kitajski strokovnjaki menijo, da je telefonski pogovor udarec za Sanae Takaichi.

Eden največjih avstralskih pokojninskih skladov je sprožil preiskavo o morebitnih povezavah s trgovino z rusko nafto, medtem ko vojna v Ukrajini dosega ključno fazo. Preiskava poteka zaradi zaskrbljenosti glede etičnosti naložb glede na trenutne geopolitične razmere.

Po opozorilu ZDA o 'potencialno nevarnih situacijah' za lete nad Venezuelo, se je še več letalskih družb pridružilo prekinitvi letov v to državo.

Poročila navajajo ključne dogodke na dan 1370 ruske vojne v Ukrajini. Članek tudi omenja Trumpov načrt v povezavi z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim.

Rusija je izrazila nezadovoljstvo zaradi sprememb mirovnega načrta, o katerem so razpravljali v Ženevi. Ruski uradniki so poudarili, da te spremembe niso v skladu s prvotnimi dogovori in bi lahko otežile dosego miru.

ZDA in Rusija sta predlagali mirovni načrt za Ukrajino, ki je povzročil razdor med zahodnimi zavezniki. Načrt, ki naj bi ga podpiral Donald Trump, naj bi Vladimirju Putinu ponudil vse, kar želi, kar je naletelo na kritike. Evropski voditelji poskušajo pomagati Ukrajini, da bi imela boljše pogajalske izhodišča. Rusija je pozitivno ocenila ameriški načrt, medtem ko je evropskega zavrnila.

Ukrajinsko mesto Odesa je bilo napadeno z droni, zaradi česar je v osrednjem delu mesta odjeknilo več močnih eksplozij. Lokalne oblasti so prebivalce pozvale, naj se zatečejo v zaklonišča. Obstaja zaskrbljenost za številčno bolgarsko skupnost v regiji.

Iran je ostro obsodil izraelski napad v Bejrutu, v katerem je bil ubit visoki poveljnik Hezbollaha, Haytham Ali Tabatabai. Iransko zunanje ministrstvo je dejanje označilo za teroristični zločin in napovedalo, da Iran nima druge izbire, kot da se sooči z Izraelom.

Jurij Ušakov, svetovalec Vladimirja Putina, je ostro kritiziral evropski odgovor na mirovni načrt za Ukrajino, ocenjujoč ga kot "popolnoma nekonstruktiven" in nesprejemljiv za Rusijo. Poudaril je, da predlog ne izpolnjuje ruskih pričakovanj in da o njem niso potekala konkretna pogajanja.

V Avstraliji je senat prekinil sejo, potem ko je senatorka Pauline Hanson izvedla sporno potezo z burko. Medtem avstralski super sklad preiskuje morebitne povezave z rusko krvavo nafto.

Brigade Al-Quds so sporočile, da so v osrednjem delu območja Gaze našle truplo enega od izraelskih talcev.

Visoki ameriški vojaški častnik je obiskal ameriške vojake v Portoriku in na vojni ladji ameriške mornarice v regiji, kjer so ZDA zbrale floto. Obisk se dogaja v času, ko Trump stopnjuje pritisk na Venezuelo.

Britanska publikacija Unherd ocenjuje, da je mirovni načrt za Ukrajino, ki ga je predlagala vrsta evropskih držav, že v izhodišču obsojen na neuspeh. Analiza dokumenta naj bi pokazala, da nima realnih možnosti za uspeh.

Nemški kancler Friedrich Merz je izjavil, da mirovni načrt za Ukrajino nima možnosti za uspeh brez sodelovanja Rusije. Ocenil je, da diplomatski preboj ta teden ni verjeten, kljub napredku v pogovorih v Ženevi. Merz je poudaril, da se mora Rusija vrniti za pogajalsko mizo, da bi mirovni načrt lahko uspel.

ZDA in Ukrajina sta po intenzivnih srečanjih v Ženevi precej spremenili sporni načrt s 28 točkami za končanje vojne. Prvotni načrt, ki je bil predstavljen ukrajinskemu predsedniku Volodimirju Zelenskemu v Kijevu, je predvideval velike koncesije Moskvi. ZDA in Ukrajina sta zdaj pripravili nov mirovni sporazum z 19 točkami, najbolj občutljive politične elemente pa sta prepustili v odločitev predsednikoma držav.

Srbski minister za notranje zadeve Ivica Dačić je v Maroku dejal, da oblasti v Prištini vedo, da ne obstaja možnost, da bi Kosovo sprejeli v Interpol. Na 93. letni skupščini Interpola ni bilo zahteve za sprejem Kosova, kar po Dačićevih besedah kaže, da nimajo večine.

Trumpova administracija načrtuje pregled vseh beguncev, ki so bili sprejeti v ZDA med Bidenovim mandatom. Dokument o tem je pridružila agencija Associated Press.

Ameriški predsednik Donald Trump se je v Ovalni pisarni Bele hiše v Washingtonu srečal z novoizvoljenim županom New Yorka, Zohranom Mamdanijem. Po tednih ostrih kritik je Trump na srečanju izrazil navdušenje nad levim demokratom. Poleg tega je Trump napovedal potovanje v Peking v prihodnjem letu.

Predsednik Trump je dejal, da je imel "zelo dober" telefonski pogovor s kitajskim predsednikom Xi Jinpingom, ki je temeljil na krhki trgovinski prekinitvi ognja. Trump je sprejel povabilo za obisk Pekinga aprila 2026, Si Jinping pa bo kasneje prihodnje leto obiskal ZDA.

Žozep Borrell je izjavil, da Združenih držav Amerike pod vodstvom Donalda Trumpa ne moremo več šteti za zaveznice Evropske unije. Poudaril je, da bi morala Evropa priznati to spremembo v političnem usmeritvi ZDA. Izjavo je objavil v ponedeljek, 24. novembra 2025, na družbenem omrežju X.